Živijo Vsem,
potapljaški izlet v tropsko Rdeče morje je gotovo zelja vsakogar. Meni zal nikoli ni zneslo: datumi so bili taksni, ko imam šolo in ne morem pustiti študentov samih.
Novembra lani se mi je končno nasmehnila sreča: Kostja, sicer študent kemije, je iskal so potapljača za izlet na Rdeče morje v tednu 19-26.1.2009. Torej po koncu zimskega semestra na naši soli in pred vsakoletnim seminarjem iz optičnih komunikacij. Končno nekaj zame, ki ne nasprotuje mojim šolskim obveznostim!
Pot do koralnih grebenov in živo pisanih ribic ni preprosta. Letalo vzleti iz Dunaja v zgodnjih jutranjih urah. Zato sva se s Kostjo odpravila na pot že dan prej, v nedeljo 18.1. Jaz z avtobusom do Ljubljane in od tam naprej s Kostjo z vlakom do Dunaja. V zgodnjih jutranjih urah so se nam pridružili se organizator Bojan in ostali udeleženci, doma večinoma z vzhodnega konca Slovenije.
Letalo najprej pristane v znanem letovišču Sharm el Sheikh na južni konici Sinajskega polotoka, od tam pa nadaljuje pot do Marsa Alam. Letališče Marsa Alam je sredi vzhodne Egipčanske puščave. Egipčanska obala Rdečega morja je bolj malo obljudena. V bližini Marsa Alam sicer pospešeno gradijo sodobna letovišča. Mi smo se odpravili se naprej na jug se dve uri z avtobusom do pristanišča Hamata, kjer je se prava divjina.
Tu smo se v ponedeljek 19.1. popoldne vkrcali na potapljaško ladjico Nile Sat 102. Na njej je devet udobnih kabin v podpalubju. Jaz in Kostja sva dobila zadnjo, deseto kabino na vrhu ladje, poleg enake kabine za posadko. Poleg nas dvajset turistov potapljačev so na ladji se nas vodic Ahmed in posadka osmih Egipčanov.
Na ladji smo se najbolj bali guncanja in morske bolezni. Kostja je iz previdnosti vzel s sabo celo malo lekarno. Sva imela srečo! Kljub kabini na vrhu ladje in občasnim metrskim valovom, ko se je ladja guncala tudi +/-45 stopinj od običajne lege, nihče od naju ni fasal morske bolezni. Manj sreče so imeli v podpalubju. Se manj nas organizator Bojan, ki je fasal gripo in se ni mogel niti enkrat potapljati z nami. Zamašen nos in ušesa sva imela tudi jaz in Kostja, no tu so pomagale kapljice za nos, se bolj
pa morska voda.
S Kostjo sva se udeležila vseh 21 možnih potopov za skupno 1384 minut pod gladino Rdečega morja. Na dan smo delali po štiri potope. Jutranji pred zajtrkom, dopoldanski, popoldanski in nočni. Prvi dan potapljanja, v torek 20.1. je odpadel jutranji potop, ker je morala naša ladja počakati se policijske formalnosti. Zadnji dan v nedeljo 25.1. smo naredili le jutranji in dopoldanski potop, da nam je ostalo 24ur do poleta z letalom nazaj domov.
Na ladji so imeli 12 litrske aluminijaste jeklenke. Polnili so nam jih, odvisno od nase sreče, nekje od 195bar do 220bar. Aluminijasta jeklenka je zahtevala 2kg do 3kg več svinca od naših običajnih železnih. Temperatura morja je bila povsod 23C, kar pomeni, da smo s taksno jeklenko in običajno mokro neoprensko obleko delali potope dolžine od 60min do 75min. Globoko nismo sli, saj je večina življenja v Rdečem morju zbrana na koralnih grebenih tja do globine 20m. Globlje od 20m je samo tema in mrtve korale.
Cel teden je pihal različno rahel severni veter. Naso ladjo so zato vedno vezali na zavetno južno stran koralnih grebenov. V zavetju grebena, ki je razbijal valove, se je ladja manj guncala, da med zajtrkom, kosilom ali večerjo krožniki niso frcali naokrog po jedilnici. Že v torek ponoči se je ladja odpravila na jug skoraj do zemljepisne širine meje s Sudanom, od tam pa počasi nazaj na sever proti port Hamata. Sredi morja smo videli le gore v daljavi na zahodu.
Pod vodo nas je zanimalo predvsem življenje: trde korale, mehke korale in živo pisane ribice vseh možnih oblik in velikosti. Ostalih nečlenarjev je razmeroma malo, videli smo le nekaj polžev. Ampak eden je bil res maxi in cel rdeč. Tudi rakov je razmeroma malo v primerjavi z našim morjem. Mimo ladje se je večkrat pripodila jata delfinov, enkrat tudi morski pes. Ta je prestrašil jato letečih rib, ki so poskakale iz vode naravnost v mrežo našega kuharja.
Na vrhu grebena sva s Kostjo srečala želvo. Nisva pa videla mante, kar so opazili drugi potapljači, prav tako v plitvini. Na enem od grebenov sem zaprosil vodica Ahmeda, da namesto kosila grem snorkljat na vrh grebena. Zdaj mi je zal, da tega nisem storil večkrat. Vrhovi grebenov so komaj pol metra do meter pod vodo, tu je dosti svetlobe in največ življenja. Ampak z jeklenko tja ne moreš, ker si neokreten in te visoki valovi lahko vržejo v skale. Poleg valov smo na določenih grebenih srečali tudi močne tokove, da smo morali plezati po striku z nase ladje in nazaj do nje.
V Rdečem morju je kar nekaj razbitin ladij, ki so treščile v koralne grebene in se potopile poleg njih. Nas razbitine niso kdo ve kaj zanimale. Namesto ogleda ene znane razbitine smo prepričali vodica Ahmeda, da smo naredili dva potopa na grebenu Um Khararim. Ta ima razvejano omrežje podvodnih rovov na globini približno 6m s čudovitimi igricami sončne svetlobe. Če te seveda ne zmoti 2m dolga murena, ki zapira pot skozi kakšno ožino?
Čez dan je bilo na krovu ladje prav prijetno toplo. Sam sem si odvlekel blazino prav na vrh ladje in si med torbami uredil prostorček za sončenje. Tu sem med zaporednimi potopi celo uspel pregledati dva doktorata, kamor so me v službi pač stlačili v komisijo. Zadnji dan sem isti prostor uporabil za sušenje opreme.
S Kostjo nisva imela kakšne silne foto tehnike. Samo en mali podvodni fotoaparat Sealife 320 s fiksnim fokusom. Prve dni sva se poskušala z nastavitvami, zato je večina dobrih slikic nastala v zadnjih dneh. Ker so tropske ribice razmeroma velike in voda res bistra, nama fiksni fokus ni predstavljal večje omejitve. Med vsemi potopi sva si fotoaparat podajala in danes več ne veva, kdo je avtor posamezne slikice, če na isti slikici ni gor eden od naju.
Zadnji dan, v nedeljo 25.1. popoldne smo se odpravili na obisk vasice Hamata. Zvečer se je posadka potrudila, predvsem natakar Hosem, z družabnimi igrami, da smo se vsi nasmejali. V ponedeljek 26.1. avtobus do Marsa Alam in potem letalo brez vmesnih postankov na Dunaj. Lepo vreme nam je omogočilo čudovit razgled najprej na dolino reke Nil in potem na vzhodne gorske otoke: Rodos, Lesbos in drugi.
Na Dunaju smo pristali pozno popoldne, nas vlak pa naj bi odšel iz Dunaja šele sredi noči. Na srečo sta Martin in Gašper ugotovila, da imata v avtu dovolj prostora se za naju in najino opremo. Popeljala sta naju do Ljubljane in nama prihranila eno neprespano noc na vlaku. Kostja se je v Ljubljani tako lotil reševanja slikic in filmčkov s sesute SD kartice, da sva zvečer imela že vse slikice nazaj.
Prvi izbor slikic je opravil že Kostja in jih objavil na http://picasaweb.google.com/kostjam/SafariPoRdecemMorju#
Sam sem se odločil za malo sirši izbor, zato to sporočilo pošiljam v šestih kosih. Poleg slikic sva posnela tudi več filmčkov, ki so preveliki za elektronsko pošto. Torej naju čaka se predstavitev v klubu.
Moj končni zaključek je popolnoma uspelo pohajanje po Rdečem morju. V tako omejenem času je skoraj nemogoče doživeti se kaj več. Velik del tega uspeha je zasluga mojega so potapljača Kostje, ki se je pod vodo izkazal zares zanesljiv in vzdržljiv.
Lep pozdrav,
Matjaž Vidmar
Slike si lahko ogledate v galeriji v mapi 2009.
03/01/2012 Pred leti sem se ukvarjal z različnimi športi med drugim tudi z Bodybuildingom in tako skrbel za svojo fizično kondicijo. Danes se ukvarjam pretežno s potapljanjem in ugotavljam, da po nekaj letih lenarjenja občutim, po potopih, nemalokrat utruj [ ... ] |
07/11/2011 Nič ni lepšega kot zbežati pred hladnimi in meglenimi jesenskimi meseci na toplo Rdeče morje. Sonce pri nas v teh mesecih le redko pokaže svojo podobo, medtem, ko se v Egiptu kar težko skriješ pred njim. Temperature zraka okrog 30-35 stopinj [ ... ] |
12/09/2011 Safari na Triglav? Ja, zakaj pa ne. Potapljači smo že po naravi vsaj malo adrenalinski odvisniki. Potrebujemo dogodke, ki pospešijo naš krvni obtok. Saj veste o čem govorim, a ne? O tistem občutkov letečih metuljev v naših trebuhih, povišane [ ... ] |
12/09/2011 Opogumljeni od novic o nadpovprečno dobri vidljivosti slovenskega morja, napovedih lepega vremena in želji, da bi občudovali piransko in fieško podvodno floro in favno, smo se v soboto zjutraj (pravzaprav sredi noči) odpravili proti slovens [ ... ] |
08/06/2011 Prav dobro se še spominjam dne, ko sva z bratom dobila prvo masko za potapljanje, čeprav je od tega minilo že dobrih 16 let. Pogled na morsko dno naju je tako prevzel, da so od takrat maska,dihalka in plavutke najini stalni spremljevalci, ko se od [ ... ] |
30/05/2011 Prej, ko sem odločil, da bom se naučil za potapljanje, moj prijatelj, ki se potaplja že dolg časa ponudil, da bo naučil mene sam. Ampak za mene potop pod vodo je bil kot moj let v vesolje. Sem vedel, da moj prijatelj je nor v potapljanju in šel [ ... ] |
23/05/2011 Ne vem, kje začeti in končati, zato bo tale potopis brez repa in glave, ampak z vsebino J. Dogajati se je začelo že na Brniku, ko je priskakljal Bojan in nam »začetnikom« razdelil manjkajočo potapljaško opremo in nas zasul z vsemi navodi [ ... ] |
15/05/2011 ''Kot potapljač si v vodi breztežen in se lahko premikaš v vse smeri. Blizu si svobodi ptice ko plavaš v vseh treh dimenzijah.'' Je rekel Dennis Graver. Verjetno smo se vsi vpisali na tečaj potapljanja z mislijo, da bomo lahko sedaj dihali pod [ ... ] |
07/04/2011 Letošnjo potapljaško sezono smo pričeli z dvodnevnim Mares dogodkom, ki smo ga izpeljali v kopališču Pristan. V organizaciji potapljaške trgovine Belinda Sport, potapljaškega kluba Prodive ter svetovno priznanega proizvajalca potapljaške op [ ... ] |
23/03/2011 V soboto 29.1.2011 smo se zbrali v prostorih potapljaškega kluba Prodive v kopališču Pristan, kjer smo si pripravili opremo, pogovorili o poteku potopa , mestu vstopa in izstopa ter na kaj naj bomo posebej pozorni med potopom. Nekaj vzpudbudni [ ... ] |
23/03/2011 Sončna, pa vendar hladna zimska sobota 29. januarja 2011 nas je privabila na obrežje Drave na Lentu. Nekateri smo oblekli potapljaške obleke, nekateri pa so nas prišli samo pogledat, bodrit in se družit s člani potapljaškega kluba PRO DIVE. [ ... ] |
25/08/2010 Strah se lahko premaga samo z znanjem in zaupanjem v samega sebe. Odkar sva z možem prvič govorila o potapljanju sem intenzivno razmišljala kako se spopasti s strahom, ki me navdaja ob misli na spoznavanje podvodnega sveta. Februarja 2010 sva [ ... ] |
18/06/2010 Invalidi se lahko potapljamo! Potapljanje. Ta čudoviti svet tišine, pa vendar tako poln življenja. Kot ima vsaka zgodba nekje svoj začetek, ga ima tudi moja. Strast do vode in s tem tudi potapljanja se je začela že ko sem bil še otr [ ... ] |
08/06/2010 V čudovitem svetu morskih globin |
21/04/2010 Še pred letom dni si nisem znala predstavljati, da bi se potapljala. Sicer sem spremljala svojega očeta na poti do potapljača leta 2006, vendar se je takrat ta šport zdel zame nedoseglijv. Ob očetovi navdušenosti pa mi je bilo potaplanje [ ... ] |
06/04/2010 S sodelavcem sva se odločila skrajšati zimo in se dobra dva tedna potepati po Vietnamu. |
05/03/2010 Spet se je ekipa potapljačev Prodive kluba iz Maribora srečala z morjem, ki predstavlja morjeplovcem sinonim za nevarnost in izziv, potapljače pa poleg tega razvaja s svojo neverjetno ohranjenostjo koralnih grebenov in posledično visoko biotsko [ ... ] |
05/03/2010 Čeprav se pravljice največkrat začnejo z »Nekoč, pred davnimi, davnimi časi…«, ne bom začela tako, saj se za 20 potapljačev pravljica začela natančno 15. februarja 2010. Takrat smo se namreč odpravili na jug Egipta, na potapljaški sa [ ... ] |
05/03/2010 15.2.2010 – 22.02.2010 |
05/03/2010 V zelo nizkih zimskih temperaturah smo se v sredini februarja iz Maribora podali na enega najlepših krajev za potapljanje, na Rdeče morje. Znano je po veliki raznolikosti morskega sveta, ki ga bogatijo čudoviti koralni grebeni, ogromno rib in mn [ ... ] |
25/12/2009 Kdo bi si mislil, da bo naš BOŽIČNI POTOP tako uspel. In res je uspel ! 19.12.2009 ob 06.00 uri smo se odpravili na pot proti Kostreni. Napovedi in izgledi glede vremena so bili res božično obarvani, vendar za nas pogumneže to ni predstavljal [ ... ] |
14/12/2009 Iz daljnih krajev se oglašam, pozdrave lepe ti prinašam. Ravno v času, ko tajski kralj praznuje, moj izlet na Tajskem se končuje. Ljudje in morje, barva in toplota, |
02/11/2009 Potpalanje sodi med zelo atraktive športne panoge. Spretni in usposobljeni potapljači so koristni tudi, ko je komu treba pomagat. |
29/10/2009 V soboto 24. in nedeljo 25. oktobra 2009 se je na kopališču Pristan odvijal dogodek, ki smo ga poimenovali MARES EVENT. |
09/10/2009
|
20/09/2009 Audio prispevek Nives Cvikl, ki se je predvajal julija 2009 na Radio Maribor. |
04/09/2009 V dveh tednih potapljaškega tečaja, ki ga vodi profesionalni potapljač Bojan Majcen, smo se naučili vse potrebno o pravilnem in varnem potapljanju z jeklenko in do potankosti spoznali potapljaško opremo. Kot prvo, nam je Bojan pojasnil, da pri [ ... ] |
04/09/2009 Potopili smo se. V trenutku je izginilo kričanje otrok, glasno smejanje in burno pogovarjanje ljudi. Mir, tišina. Naša telesa so lahkotno lebdela v vodi in se popolnoma umirila. Slišati je bilo le lastno dihanje. S podvodnimi znaki smo našemu in [ ... ] |
31/07/2009 S teoretičnim delom potapljaškega tečaja smo začeli 10.10.2005, kjer nam je inštruktor Bojan predstavil potek potapljaškega tečaja. Kaj kmalu nam je predstavil tudi njegove posnete lepote podvodnega sveta in s tem v nas prebudil še večje zan [ ... ] |
31/07/2009 Potapljanje, nekaj kar smo vsi že počeli (tudi 9 mesecev pred rojstvom) in nekaj, kaj si nekateri želimo početi na pravilen način s polno vrečo užitkov in podvodnih dogodivščin. Začeli smo z obiskom tečaja OWD po programu PSS. Dodatno volj [ ... ] |
20/04/2009 Sva Katarina in Jasna, |
03/02/2009 Živijo Vsem, |
