Safari na Triglav? Ja, zakaj pa ne. Potapljači smo že po naravi vsaj malo adrenalinski odvisniki. Potrebujemo dogodke, ki pospešijo naš krvni obtok. Saj veste o čem govorim, a ne? O tistem občutkov letečih metuljev v naših trebuhih, povišanem krvnem tlaku, želji po premagati … razne stvari.
Če zmoremo na – 30 m, zmoremo tudi na + 2864 m je bil naš motiv. Dobra motivacija, ki je pripeljala skupino enajstih potapljačev na najvišji vrh Slovenje – Triglav. Priprave so se začele že kak mesec dni prej, v mesecu juliju, ko je bil določen prvi datum. Žal je »safari« odpadel, ker je na Triglavu zapadel sneg. Sneg poleti … brrrr … ne, hvala. Nov datum je bil takoj določen in s tem več časa za priprave na vzpon. Nekateri so pridno trenirali in hodili na Pohorje, drugi so pridno nabirali pohodniško opremo v trgovinah. Dobra priprava na delo je polovico opravljenega dela. In če bi si kaj želela, je to trening s polnim nahrbtnikom na Pohorju. Mogoče bi še več stvari ostalo doma. J
Na sestankih, ki so bili nujen del priprav na vzpon, smo dobili veliko koristnih informacij, tudi tisto, da vzpon ni ravno naporen, da zmore skoraj vsak. Pa o tem kaj več kasneje.
Nastopil je 27. 8. 2011, dan »D«. Zbor ob 01.00 uri in odhod proti Gorenjski. Mogoče je dobro, da je bil odhod tako zgodaj, saj takrat um še ne deluje v polni moči in se ne zavedamo, kaj delamo, govorimo, mislimo … dežela sanj ima svojo moč.
Na vstopno točko oziroma na Vrata smo prispeli ob 04.30 zjutraj v trdi temi. Pa nismo bili sami. Tam je bila parkirana množica avtomobilov in »gorehodcev« z lučkami na glavi. Gorenjske kresničke. Del njih smo postali tudi mi, saj nas je vznemirjenje pred vzponom čisto prevzelo in smo želeli čim hitreje priti na cilj. Občutek je podoben tistemu na prvemu potopu ali pa potopu, kjer se pričakujejo veliki morski psi (če jih Bojan prej ne splaši), močni tokovi … povišan nivo adrenalina v krvi, da skrajšam. Kot Gorenjske kresničke smo še v temi začeli svoj vzpon. Tako kot pod vodo smo se tudi na Gorenjskem hitro srečali s strmimi stenami. No te zemeljske stene so opremljene s klini in »zajlami«, ki jih v morju ni moč najti. In tako se je začelo; plezanje namreč. Klini in malo nič, »zajle« in malo kamnov na glavo, ki so nam jih poslali tisti, ki so bili prvi – tako imenovana skupina Modrih dirkačev. Vzpon do Kredarice, naše prve postaje, je trajal štiri ure. Sonce se je vmes že pokazalo, oblaki pa tudi. Obkrožala nas je čudovita narava gora (kdo sije upal ogledovati vse te silne vrhove) in prečudoviti razgledi na dolino in že prehojeno pot. Poti nazaj ni bilo več. Kredarica je bila obsijana s soncem, ko smo prišli do nje. Nadmorska višina 2515 m. Temperatura: brrrrr. Ura: 10:30. Počutje: ufffff. Skupina Modrih dirkačev je že pridno jedla prve sendviče in pila čaje, ko smo drugi Polžki, šele prispeli do koče. Tudi mi smo dobili svoj prvi čaj, sendvič, energetske ploščice in pogled na najvišji vrh Slovenije. Bomo zmogli?
Eh seveda, do gor je samo ena ura. Toda že pogled v stene Malega Triglava in sam vrh je razkrival veliko strmino, kline, »zajle« in gnečo. Adrenalin v krvi se je ponovno povišal. Pa ja, seveda gremo, do vrha. Zato smo tu. In začelo se je. Vzpenjanje po strmem Malem Triglavu. Na poti gor se srečamo s tremi skupinami otrok, starih šest let in več, ki so se že vračali in samega vrha in povzročili prave zastoje na poti navzgor/navzdol. Najmlajši na vrhu ta dan je imel 5 let!!! Sicer so bila mnenja o odgovornosti poslati otroka tako visoko različna, jaz pa sem jim bila hvaležna, saj se je našel čas za počivanje med vzponom. Tako smo namesto ene ure na vrh plezali dve debeli uri. Adrenalin pa … ni ga takega morskega psa, ki bi povzročil takšen srčni utrip, kot ga je ozka pot po grebenu in strme stene Triglava. Če ne verjamete. preizkusite. Vrh pa – celotna ekipa potapljačev je osvojila najvišji vrh Triglava. Nadmorska višina 2864 m. Temperatura: zelo zelo mrzlo. Ura: 12:00. Počutje:YEEEEEEEEEESSSSSSSSS. Bili pa smo tudi tu, v gorah, krščeni. Krst je precej drugačen od morskega, vsekakor pa ni v kopalkah. Razgled so nam sicer zakrili oblaki, veter pa je poskrbel, da na samem vrhu nismo vztrajali dolgo.
Čakala nas je še pot navzdol, do Doma Planike pod Triglavom in do Vodnikovega doma, kjer bomo dočakali nedeljo.
A veste, kaj je težje od poti navzgor? Pot navzdol!
Pri plezanju gor ne vidiš vsega, po poti navzdol, pa imaš razgled po celotni gori in vseh njenih čudovitih dolinah in strminah. Na poti navzdol so naši Modri dirkači bili ponovno hitri in nas Polžke pustili daleč nazaj. Do koče na Planiki (2401 m nadmorske) pa smo prišli. Premraženi, malo utrujeni in s spoznanjem, da smo osvojili najvišji vrh – Triglav!!!! Yeeeeeesssssss. Vroč čaj, kakšna energijska ploščica in hitro na pot proti Vodnikovem domu.
Vodnikov dom. Nadmorska višina: 1817 m. Temperatura: bilo nam je čisto vseeno. Ura: 16:00. Počutje: kje je postelja???!!! Tu je bila postelja, topel obrok, počitek. Prilezli smo do tja in malo po naši nastanitvi je začelo deževati. Kakšna sreča. Mislim, da ni bilo nikogar, ki ga ne bi bolele noge. Pa nič hudega, vsaj občutiš, da imaš mišice. Noč je hitro minila in zjutraj smo se odpravili še na zadnji, lažji del poti navzdol. Po treh urah smo (Polžki, Modri dirkači v 2,5 ure) prispeli na Rudno polje. Nadmorska višina: 1340 m, temperatura: zmerno toplo (zaradi hitre hoje), ura: 11.00, počutje: neopisljivo dobro.
Počakali smo na avtobus in nato pot proti Štajerski. Nadmorska višina 273 m. Temperatura: 23 stopinj. Počutje: Triglav je osvojen. Bravo potapljači. A gremo še kam? Načrti za drugo leto … Očitno za potapljače nadmorska ali podmorska višina/globina ne predstavljata težav.
Mateja Fink
Več fotografij iz Triglava najdeš v galeriji
03/01/2012 Pred leti sem se ukvarjal z različnimi športi med drugim tudi z Bodybuildingom in tako skrbel za svojo fizično kondicijo. Danes se ukvarjam pretežno s potapljanjem in ugotavljam, da po nekaj letih lenarjenja občutim, po potopih, nemalokrat utruj [ ... ] |
07/11/2011 Nič ni lepšega kot zbežati pred hladnimi in meglenimi jesenskimi meseci na toplo Rdeče morje. Sonce pri nas v teh mesecih le redko pokaže svojo podobo, medtem, ko se v Egiptu kar težko skriješ pred njim. Temperature zraka okrog 30-35 stopinj [ ... ] |
12/09/2011 Safari na Triglav? Ja, zakaj pa ne. Potapljači smo že po naravi vsaj malo adrenalinski odvisniki. Potrebujemo dogodke, ki pospešijo naš krvni obtok. Saj veste o čem govorim, a ne? O tistem občutkov letečih metuljev v naših trebuhih, povišane [ ... ] |
12/09/2011 Opogumljeni od novic o nadpovprečno dobri vidljivosti slovenskega morja, napovedih lepega vremena in želji, da bi občudovali piransko in fieško podvodno floro in favno, smo se v soboto zjutraj (pravzaprav sredi noči) odpravili proti slovens [ ... ] |
08/06/2011 Prav dobro se še spominjam dne, ko sva z bratom dobila prvo masko za potapljanje, čeprav je od tega minilo že dobrih 16 let. Pogled na morsko dno naju je tako prevzel, da so od takrat maska,dihalka in plavutke najini stalni spremljevalci, ko se od [ ... ] |
30/05/2011 Prej, ko sem odločil, da bom se naučil za potapljanje, moj prijatelj, ki se potaplja že dolg časa ponudil, da bo naučil mene sam. Ampak za mene potop pod vodo je bil kot moj let v vesolje. Sem vedel, da moj prijatelj je nor v potapljanju in šel [ ... ] |
23/05/2011 Ne vem, kje začeti in končati, zato bo tale potopis brez repa in glave, ampak z vsebino J. Dogajati se je začelo že na Brniku, ko je priskakljal Bojan in nam »začetnikom« razdelil manjkajočo potapljaško opremo in nas zasul z vsemi navodi [ ... ] |
15/05/2011 ''Kot potapljač si v vodi breztežen in se lahko premikaš v vse smeri. Blizu si svobodi ptice ko plavaš v vseh treh dimenzijah.'' Je rekel Dennis Graver. Verjetno smo se vsi vpisali na tečaj potapljanja z mislijo, da bomo lahko sedaj dihali pod [ ... ] |
07/04/2011 Letošnjo potapljaško sezono smo pričeli z dvodnevnim Mares dogodkom, ki smo ga izpeljali v kopališču Pristan. V organizaciji potapljaške trgovine Belinda Sport, potapljaškega kluba Prodive ter svetovno priznanega proizvajalca potapljaške op [ ... ] |
23/03/2011 V soboto 29.1.2011 smo se zbrali v prostorih potapljaškega kluba Prodive v kopališču Pristan, kjer smo si pripravili opremo, pogovorili o poteku potopa , mestu vstopa in izstopa ter na kaj naj bomo posebej pozorni med potopom. Nekaj vzpudbudni [ ... ] |
23/03/2011 Sončna, pa vendar hladna zimska sobota 29. januarja 2011 nas je privabila na obrežje Drave na Lentu. Nekateri smo oblekli potapljaške obleke, nekateri pa so nas prišli samo pogledat, bodrit in se družit s člani potapljaškega kluba PRO DIVE. [ ... ] |
25/08/2010 Strah se lahko premaga samo z znanjem in zaupanjem v samega sebe. Odkar sva z možem prvič govorila o potapljanju sem intenzivno razmišljala kako se spopasti s strahom, ki me navdaja ob misli na spoznavanje podvodnega sveta. Februarja 2010 sva [ ... ] |
18/06/2010 Invalidi se lahko potapljamo! Potapljanje. Ta čudoviti svet tišine, pa vendar tako poln življenja. Kot ima vsaka zgodba nekje svoj začetek, ga ima tudi moja. Strast do vode in s tem tudi potapljanja se je začela že ko sem bil še otr [ ... ] |
08/06/2010 V čudovitem svetu morskih globin |
21/04/2010 Še pred letom dni si nisem znala predstavljati, da bi se potapljala. Sicer sem spremljala svojega očeta na poti do potapljača leta 2006, vendar se je takrat ta šport zdel zame nedoseglijv. Ob očetovi navdušenosti pa mi je bilo potaplanje [ ... ] |
06/04/2010 S sodelavcem sva se odločila skrajšati zimo in se dobra dva tedna potepati po Vietnamu. |
05/03/2010 Spet se je ekipa potapljačev Prodive kluba iz Maribora srečala z morjem, ki predstavlja morjeplovcem sinonim za nevarnost in izziv, potapljače pa poleg tega razvaja s svojo neverjetno ohranjenostjo koralnih grebenov in posledično visoko biotsko [ ... ] |
05/03/2010 Čeprav se pravljice največkrat začnejo z »Nekoč, pred davnimi, davnimi časi…«, ne bom začela tako, saj se za 20 potapljačev pravljica začela natančno 15. februarja 2010. Takrat smo se namreč odpravili na jug Egipta, na potapljaški sa [ ... ] |
05/03/2010 15.2.2010 – 22.02.2010 |
05/03/2010 V zelo nizkih zimskih temperaturah smo se v sredini februarja iz Maribora podali na enega najlepših krajev za potapljanje, na Rdeče morje. Znano je po veliki raznolikosti morskega sveta, ki ga bogatijo čudoviti koralni grebeni, ogromno rib in mn [ ... ] |
25/12/2009 Kdo bi si mislil, da bo naš BOŽIČNI POTOP tako uspel. In res je uspel ! 19.12.2009 ob 06.00 uri smo se odpravili na pot proti Kostreni. Napovedi in izgledi glede vremena so bili res božično obarvani, vendar za nas pogumneže to ni predstavljal [ ... ] |
14/12/2009 Iz daljnih krajev se oglašam, pozdrave lepe ti prinašam. Ravno v času, ko tajski kralj praznuje, moj izlet na Tajskem se končuje. Ljudje in morje, barva in toplota, |
02/11/2009 Potpalanje sodi med zelo atraktive športne panoge. Spretni in usposobljeni potapljači so koristni tudi, ko je komu treba pomagat. |
29/10/2009 V soboto 24. in nedeljo 25. oktobra 2009 se je na kopališču Pristan odvijal dogodek, ki smo ga poimenovali MARES EVENT. |
09/10/2009
|
20/09/2009 Audio prispevek Nives Cvikl, ki se je predvajal julija 2009 na Radio Maribor. |
04/09/2009 V dveh tednih potapljaškega tečaja, ki ga vodi profesionalni potapljač Bojan Majcen, smo se naučili vse potrebno o pravilnem in varnem potapljanju z jeklenko in do potankosti spoznali potapljaško opremo. Kot prvo, nam je Bojan pojasnil, da pri [ ... ] |
04/09/2009 Potopili smo se. V trenutku je izginilo kričanje otrok, glasno smejanje in burno pogovarjanje ljudi. Mir, tišina. Naša telesa so lahkotno lebdela v vodi in se popolnoma umirila. Slišati je bilo le lastno dihanje. S podvodnimi znaki smo našemu in [ ... ] |
31/07/2009 S teoretičnim delom potapljaškega tečaja smo začeli 10.10.2005, kjer nam je inštruktor Bojan predstavil potek potapljaškega tečaja. Kaj kmalu nam je predstavil tudi njegove posnete lepote podvodnega sveta in s tem v nas prebudil še večje zan [ ... ] |
31/07/2009 Potapljanje, nekaj kar smo vsi že počeli (tudi 9 mesecev pred rojstvom) in nekaj, kaj si nekateri želimo početi na pravilen način s polno vrečo užitkov in podvodnih dogodivščin. Začeli smo z obiskom tečaja OWD po programu PSS. Dodatno volj [ ... ] |
20/04/2009 Sva Katarina in Jasna, |
